Pred vetrom ni zavetja,
ko te nese daleč stran.
Na hladen dan poletja
naravi se predam.
Hodim v samoti,
izginjam brez sledi.
A se me kdo še spomni?
Prehodil bom puščave,
gozdove in planjave.
To je pot, ki sam sem jo izbral!
Zažgal bom vse mostove,
podrl bom zidove.
V soju lune dušo si opral!
Moja je narava,
da dvomim v vse,
a vem, ta pot je prava!
Prehodil bom puščave,
gozdove in planjave.
To je pot, ki sam sem jo izbral!
Zažgal bom vse mostove,
podrl bom zidove.
V soju lune dušo si opral!
Pod soncem bom blestel,
z vetrom poletel,
ker tam našel bom vse,
kar sem iskal.
Včasih sem se bal,
zdaj dvigam se od tal,
ker za obzorjem zdaj že vidim
to, kar bom postal!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
