Prazne besede v zraku lebdijo,
toži po časih se jim, ki bežijo.
Večne obljube, da spet bo vse isto,
odnesla je voda, oprane v čisto.
Nova pravila v nas so predali,
kaj mi bo sonce na mrtvi obali?
Morda pa le vsi ne vedo, da še vedno smo.
Mi smo še vedno tu!
Z nami se svet naprej vrti,
in, ko se zdi, da smo čisto na dnu,
nova pot se rodi, upanje še živi!
Igrali, plesali, vase verjeli,
ko vse je umrlo, spet smo začeli.
Na videz starejši, v duši bolj zreli,
še zdaleč od tega, da vse smo odpeli.
Morda pa le vsi ne vedo, da še vedno smo.
Mi smo še vedno tu!
Gledamo svet, ki tava v temi,
in, ko se zdi, da je vse šlo po zlu,
nova pot se rodi, in na njej smo spet mi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
