Boter Lovro je že vstal,
koso je na ram’co d’jal,
zgodaj trav’co šel kosit,
prej ko se je storil svit.
Tam na polju sred’ dobrav,
žlahtnih cvetk in rosnih trav,
ga pozdravlja ptičji spev,
koscev drugih vrisk vesel.
Boter trav’co rad kosi,
delo vsako ga krepi,
rad prešerno se smeji,
boter Lovro naj živi!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
