Zate ustavil sem slabo misel spet,
zate obstajam.
Čakam na vratih, ko češeš si lase,
čakam, čakam.
Otrok zavpije, jata ptic odleti
kot spomin na očeta, ki ga že dolgo več ni.
Rad mam to cesto, ki pelje brez konca,
a ti me sprašuješ, kje je moj dom.
Čeprav preživela sva leto brez sonca,
vsakič se vrnil bom k tebi domov.
Ni bilo težko mi biti sam,
zdaj je zrasla majhna dlan.
Ne spustim je, ko bom daleč stran.
Lep bo dan, lep bo dan,
ko razbila bo srce,
se s tabo bom smejal.
Na koncu ceste spet te bom spoznal,
spet spoznal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
