Nežna kot cvet, ki pomlad ga budi,
tam v beli obleki nevesta stoji
in sonce ji sreče z obraza sije,
z ljubeznijo gleda jo ženin v oči.
Danes je njen poročni dan,
oddajata jo v zakonski stan.
Zrasla je v pošteno dekle
in lahko sta ponosna nadvse.
To je njen poročni dan,
življenje jo pelje zdaj drugam,
a ljubezen kuje vezi,
vedno vajina ljuba bo hči.
Hčerko boš zdaj očka oddal,
ponosno k oltarju jo boš pripeljal
in vemo, da mamica boš jokala,
ko rekla bo da in ji zlat bo prstan dal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
