Ko gledam skrivaj te tvoje oči,
se čudno mi zdi, da všeč si mi ti.
Zdaj najin je svet kot ogenj in led,
razlika med nama kar nekaj let.
Zares sem še mlad, zvenim kot bedak,
da si me znorela, vidi že vsak,
mi vsi govorijo, sanjaj naprej,
a ko se nasmehneš, nimam več mej.
Všeč mi je, ko se smejiš,
takrat najlepša se mi zdiš,
čeprav za mene nisi ti,
srce si tebe le želi.
Všeč mi je, ko se smejiš,
takrat kot angel zažariš,
po noči si le to želim,
da s tvojim smehom se zbudim.
Če ušpičim kaj kdaj, si huda kot zmaj,
ko spravim te v smeh, pozabiš moj greh.
Le s tabo pozabljam svoje skrbi,
ker tvoj me nasmeh povsem pomiri.
Bi rekel ti rad, da moj si zaklad,
da stisnil bi k sebi te srčno rad.
A če ti kdaj rečem takšne reči,
na licu nasmeh takoj ti zbledi.
