Tvoja slika v sončnem dnevu se mi smehlja.
Zopet sem otrok, ki tvoja roka boža ga.
In potem oblak naenkrat sonce mi zastre,
s sestrico objeta sama točiva solzé.
Od takrat je bil turoben, prazen naš dom,
nisem razumel, zakaj te videl več ne bom.
Kaj sem storil, da živim brez ljube mamice?
Rad bi tekel za teboj na konec mavrice.
Tam za mavrico čakaš me,
meni je hudo pogrešam te.
Ker ne čutim več tople dlani,
ne pomaga čas še vedno boli.
Brez uspavanke zvečer sem v joku zaspal,
in za praznik mamic sem na grob ti šopek dal.
O, kako bi rad predstavil svoje ti dekle!
Dete moje pa ne bo imelo babice.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
