Pojdi z mano v polja tiha, mesec njive že srebri,
zlato klasje dozoreva in šentjanževka diši.
Pojdi z mano, zlatolaska, naj objamem te ljubo,
dolgo že sva si želela, čakala na to.
Pojdi z mano, vem za jaso, kjer nihče še hodil ni,
kjer ponočni veter boža brezo z dolgimi lasmi.
Tam v objemu tvojem nežnem rad počakal jutro bi,
da bi sonce pozlatilo najine dlani.
Pojdi z mano v polja tiha, čas beži, ne čakaj ga,
da nekoč obžalovala mi ne boš, ker nisi šla.
Vidim, tvoj pogled mi pravi, skriva nežnih sto želja,
da le v čudežni naravi sama bova jih našla.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
