Da poletje h kraju gre,
mi ajdov cvet pove,
danes hodim čisto sam
čez ajdovo polje.
V srcu se spomin zbudi
na tiste lepe dni,
kakor da spet ajdov kruh
mi zadiši s peči.
Ej, to bil je tisti čas
otroških srečnih let,
z očkom, mamo hodil sem
jeseni ajdo žet.
Mama, se spominjaš še
vseh tistih praznikov,
ko prihajali smo vsi
na ajdov kruh domov?
Tam, kjer diši bel ajdov cvet,
tam dobri so ljudje, je najsrečnejši svet.
Ko na jesen pridem domov,
narava mi ponudi polno dlan darov.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
