Kaplje deževne po oknih polze,
glej, k večeru se pripravlja.
Zadnje še sence po cesti hite
in izginjajo v noč.
Topel je dom za poseben večer,
vse diši po praznovanju,
v srcu narašča že znani nemir:
kdo in kdaj bo le prišel?
Melodije srca
nam bodo zvenele kot nekoč,
ko smo še skupaj vsi bili,
mladi in srečni, brez skrbi.
Melodije srca,
beseda prijazna, topla vmes,
vse to od nekdaj, trdna je
naša vez!
Naj kar dežuje do pozne noči,
nam do živega ne more!
Z jutrom morda sončen dan se rodi
in naš praznik pozlati!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
