Že Svetlinov praded
rad je hodil po svet’,
z muzikanti vsepovsod dobro voljo trosil je.
Kup otrok je imel
in bolj skromno živel,
za veselje mu je bilo srce.
Let minilo je sto,
še Svetlini pojo,
generacija četrta se z muziko peča.
Tomaž, Aleš in Andrej
godejo kar naprej,
kot pradeda vse jih rado ima.
V naši je družini glasba le doma,
že vsaka nova snaha v srcu jo ima.
Tri so prav vesele, da bodo skrbele
že za peti muzikantski rod.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
