Na obali spet se srečala bova neke noči,
nič se spremenilo ni.
Pod borovci pesem najina tiho še zveni,
morje nežno jo šumi.
Na obali spet se srečala bova neke noči,
zaplesala z zvezdami,
zjutraj pa odšla objeta do morja,
pustila v mivki le sledi.
Ko godba tiho je igrala,
na sred’ terase sva obstala,
oba z vetrom zadrhtela,
ko sva brez besed se objela.
Na skalo potlej sva posedla,
šepetu trav prisluhnila.
Vse drugo pa se več povedati ne da,
prekril je topel val morja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
