Dovolj je košček modrega neba za naš polet,
dovolj je košček sonca zlatega za naš prelet.
Visoko mi hitimo pod nebo, tja pod nebo,
saj v širnih višavah je naš drugi dom.
Že poje elisa nam znani svoj napev,
vrti se v koraku kot razigran deklič.
Nas nosi v višave, daljave tja brez mej,
naj žvižga, vrti se in stopa v korak.
Dovolj je košček modrega neba za naš polet,
dovolj je košček sonca zlatega za naš prelet.
Narave fantje smo vesele vsi, zato juhej,
nam strah je neznanka, nebo drugi dom.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
