Kadar z glasom me poboža,
mi srce spregovori.
Zdi se kot najlepša roža,
ki v maju zadiši.
S svojim žarom spleta mreže
med prijatelji povsod,
da ob njej se spet poveže
v eno ves slovenski rod.
Harmonika
za smeh, za solze in za srce.
Kot bi ustavil čas
njen milozvočni glas.
Harmonika,
ne mogel bi naprej brez nje,
zato ker ona je
zaklad Slovenije.
Njene zlate melodije
zdravijo, ko sem na tleh,
saj ni boljše je arcnije,
kakor ko ureže meh.
S svojim žarom spleta mreže
med prijatelji povsod,
da ob njej se spet poveže
v eno ves slovenski rod.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
