Nosil sem šopke cvetočih ti rož,
zmeraj govoril, da le moja boš.
Dvomil v to nisem niti za hip,
ob tebi je rasel utrip.
Toku ljubezni sem se prepustil,
srečne trenutke le s tabo delil.
Čutil sem, da te imam srčno rad,
zato sem ti dal prstan zlat.
To je za naju čaroben ples,
sva kot golobčka sredi nebes.
Vila se bova v siju zvezd,
nerazdružljivo, do srečnih gnezd.
Ko se prešerno zbudil bo nov dan,
prvič, kot mož tvoj, ti stisnil bom dlan,
dal ti poljub in še enkrat dejal:
“Vedno bom tvoj sopotnik ostal.”
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
