Kako sem vesel, da igram tole pesem,
pesem prelepo za dobre ljudi.
Podnevi nam toplo naj sončece sije,
ponoči pa lunca naj kaže poti.
Le kaj bi lahko si lepše privoščil
kot to, da s harmoniko godem, igram.
Pozimi, poleti, podnevi, ponoči,
vse dokler za vedno ne bodem zaspal.
Nasmeh ti na licih zdaj tvojih žari,
naj veselje nikdar ne zbledi.
Le sreče in zdravja vsak ti želi,
naj ta valček vse zavrti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
