Sledil bi ti do doma, pa bo čudno
in jasno je, da takih se stvari ne grem.
Že nekaj dni te prosim neutrudno,
pa praviš, da izvedeti ne smem.
Nikakor ne razumem kaj mi skrivaš.
Ali te doma lastnega je sram?
Ti pa kar olje na moj ogenj zlivaš, vem, da kar lepo uživaš,
ko v očeh vprašaj imam.
Izvedel rad bi tvoj naslov,
a skrbno skrivaš ga –
tvoj um se ne preda,
srce ga ne izda.
Prišel rad k tebi bi domov,
da bi se stiskala.
Želim, da tudi ti bila bi za.
Zdaj hodim po okoliških vasicah
in se sprašujem kje za vraga si doma.
Po mestnih ulicah, vinskih goricah,
se vozim brez razloga sem in tja.
Še v sanjah jasno vidim tvoja vrata
in sebe, ko na zvonec pozvonim.
Naenkrat pred menoj stoji tvoj ata, meni strašno vroče rata.
Poten sem, ko se zbudim.
