Včeraj je punca
moja pustila me,
da več ne more,
rekla mi je.
Da sem zguba jaz,
slišal sem njen glas,
z mano baje, da
trati le čas.
Šel sem v gostilno,
da bi se ga napil,
nanjo pozabil,
žalost utopil.
Pa prišel je frend,
s sabo imel je bend,
polko so urezal’,
to je zdaj trend.
Dejmo fantje,
nej se sliš’ polka alkoholka!
Naj zdaj ta polka
mi srce spet razvedri,
naj zdaj ta polka
žalost prepodi.
Naj vino sladko
me odnese stran od nje,
da bi pozabil jo,
želim si le.
B’lo je že jutro,
pa so še kar igral’
polko, edino,
ki so jo znal’.
Jaz pa sem sedel,
dost’ sem ga že ‘mel,
njo sem pozabil,
glasno sem pel.
To fantje,
polka je zakon!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.