Mrak se spušča že, ptice so zaspale,
mesec ves srebrni, med zvezdice vesla.
Tja, k dekletu grem, čez zelene trate,
ji spotoma natrgam, najlepši šopek rož.
S seboj prinesel sem, dva zlata prstana,
najlepša v njih je vtkana, ljubezen najina.
Nocoj zaprosim jo, za vedno moja bo,
da skupaj greva v čase, ki pred nama so.
V njeni sobici, lučka je prižgana,
čutim topel dih njen in vroče ustnice.
Najlepša rožica, najlepša na tem svetu,
prišel sem zdaj k dekletu, ki zmeraj čaka me.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
