Izpod kamniških planin bistra reka priskaklja,
vsa srebrna se iskri gorska hčer Bistrica.
Mimo Kamnika hiti, mimo gričev in polja.
Ko se končno umiri, se s soncem njen val spet igra.
Ob Bistrici sem rad se igral,
ko bil sem še deček bosonog.
Rad vedno bi ob dragih ostal,
a me drugam peljala je pot.
Ob Bistrici bi rad posedel,
izpod planin nosi mi želje.
Spet petnajst let kot takrat bi imel,
ko pred menoj je bilo še vse.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
