Ko sama stopam po svetu,
opažam kako vse hiti,
še fant, da roko dekletu
in roža popolno zbudi.
V mojem srcu še vedno
prostora dovolj je za naju oba.
Želim si, da spet stopi k meni,
takrat njegova sem vsa.
In ko me znova povabi na ples,
vem, da rad me ima prav zares.
Ni mi mar kaj porečejo ti,
sem brez skrbi.
Naj naju gledajo pozno v noč,
ko vrtiva se v plesu pojoč.
Glasba in lun’ca, zabava za dva,
a midva samo prijatelja.
Ni važno, da to je ljubezen,
rada se imava, to važno je le.
Brezskrbno zato se vrtiva,
ker veva kaj res je in kaj ne.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
