Prav res, da v vsaki vasi
cveti najlepši cvet,
saj v tej deželi naši
je tisoče deklet.
Najlepše tam med njimi,
pa moje je dekle,
že davno, davno
mi ukradla je srce.
Letim spet nad oblaki,
ko se približam ji.
Mi fantje smo pač taki,
da sanjamo noči,
ko bi ob njej prespali,
čakali jutro spet
in prav do zadnje kaplje
polizali ves med.
A ona zna, prav vedno zna
pokazat meje mi neba.
Mi pravi, da pri njej bom spal
šele, ko prstan ji bom dal.
Saj ona zna, prav vedno zna
pokazat pot mi do srca.
Na poti tej pa še stoji
le farna cerkvica.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
