Glej, pred hišo se nekdo je ustavil,
znan korak pred vrati je obstal,
prav nobeden naju ni pozabil,
stisne vsak toplo roko v pozdrav.
Najino je praznovanje lepše,
če se v hiši stari zberemo,
v srcu zaželiva si goreče,
da ostalo vedno bi tako.
To so najini sinovi zlati,
to so hčerke zlate najine,
v hipu vrnejo se stari časi,
vsak prisrčno spet nasmeje se.
Najino je praznovanje lepše,
če na mizi je le šopek rož,
vanj ste skrili želje vse ljubeče,
da bila bi srečna kot nekoč.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
