Fantje na vasi v starih so časih
mladi, veseli, radi zapeli,
pod lipo zeleno za mizo leseno
vedno prepevali.
Zakaj bi ne pel takole vesel,
imam za klobukom nagelj pripet,
vsak se seveda dobro zaveda,
da nas posluša cvet deklet.
Vsak si dekleta svoj’ga obeta,
zanjo le svoje pesmice poje,
nato posedijo, drug drug’mu velijo,
k’tera njegova bo.
Ti šmentana reč, za eno preveč,
druga pa snubca čaka zaman,
res se bo to zmeniti težko,
kaj je sedaj storiti nam.
Če bi vsak svojo zdaj zavrteli,
bi se hudo prepirat’ začeli,
to smo rešili, glave staknili,
prepirov ne maramo.
Tam sredi vasi gostilna stoji,
bo za dekleta jutri še čas,
tja zdaj gremo nazdravit na to,
da one izbrale bodo nas.
Tja zdaj pojdemo nazdraviti na to,
dekleta nas naj izbirajo!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
