Ob kozarčku fantje se postavljajo
in dekleta iz vasi opravljajo,
le o lepi Marici ne govore,
vsi so se pri njej opekli že.
Mene pa zvečer v kamrico spusti
in že skoraj čisto vse mi dovoli,
komaj bom dočakal tiste urice,
ko me stisne na srce.
Njene očke najsvetlejše zvezdice,
lička rdeča jabolka vrh jablane,
usta pa kot najbolj zrele češnjice,
laski zlato sončece.
Dolg poljub in nežno stisnem jo v objem,
nežno ji pobožam – kaj, vam ne povem,
malo nižje po teleščku z roko grem,
nižje dol pa še ne smem.
Prav nalahno božam njene nogice,
pa kolenčka, ki jih najdem kar miže,
stegenčka pa skupaj stiska, vam povem,
višje gor pa še ne smem.
Eja, olala, moja lepa Marica,
eja, olala, rada z mano se igra,
eja, olala, moja lepa Marica,
eja, olala, rada me ima.
