Kadar pa mim’ hiš’ce grem,
hišice na vasi,
potrkam gor na okence,
se nihče več ne oglasi.
Dekleta v kamrici več ni,
ljub’ce prve moje,
zdaj tam ji lučka že gori
in zadnjič zvon ji poje.
Zvonovi ji že pojo
žalostno pesmico,
fantje jo pa neso
v črno to jamico,
bim bam bom, bom bam bom,
žalostno zvon zvoni,
jaz si pa brišem solzne oči.
Spet pokličem ljubica,
ljub’ca vstani gori,
sem fantič tvoj, bi rad s teboj
le enkrat še govoril.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
