Kjer na Muri mlin ropoče, pesem se rojeva,
kjer stoje goričke koče, se zvečer prepeva.
Kjer klopotec močno poče, Bistrica odmeva,
vsepovsod pa muzikanti s pesmijo žive.
Kjer so pohorske livade, strune še zvenijo,
kjer leže koroške grape, ptice še živijo.
Kjer žare gorenjske trate, z jutrom se zbudijo,
vsepovsod pa radi imajo muziko ljudje.
Kjer šumlja kristalno morje z večno melodijo,
kjer vrši v skalah gorovje s trpko bolečino.
Kjer vsi notranjski gozdovi z burjo zaječijo,
vsepovsod še muzikanti s srcem naokrog.
Ko na Ptuju se zberemo,
je praznik muzikantov,
godemo in pojemo,
da srce se prerodi.
Dneve tri in tri noči
je praznik muzikantov,
takšnega veselja ni,
ni nikjer v Sloveniji.
Kjer šume dolenjske lipe, še pastirček piska,
kjer so bele zidanice, veseljak še vriska.
Kjer brez lepe pisanice, pesmi ni obiska,
vsepovsod po svoje z glasbo našo povedo.
