Vsako jutro se zbudim,
sam na postelji ležim,
prva misel je dekle,
ki me zapustilo je.
V njenih modrih sem očeh,
videl smeh in solze dveh,
zdaj pa sam sem jaz ostal,
vedno tega sem se bal.
Zdaj pa čakam le, da vrne se nazaj,
naj december bo, april, mogoče maj.
Morda enkrat še midva se pred oltarjem srečava,
kot nekoč bila bi spet zaljubljena.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
