Se še spomniš tistih dni,
polnih drobnih nežnosti?
Sto razlogov sva našla,
le da skupaj bi bila.
In potem prišel je čas,
sva povedala na glas.
Ko ljubezen zagori,
je nihče ne pogasi.
Vem, da življenje z mano ni kot pravljica,
vem, da si včasih razočarana bila.
Če pa bi spet v mladosti čas vrnila se,
tisočkrat še, zbralo bi te moje srce!
Zdaj že dolgo vrsto let,
najin dom je najin svet.
Skupaj sva na vseh poteh,
z nama pa otroški smeh.
In če kdaj mi je hudo,
vedno z mano je nekdo,
ki ponudi roko mi,
ko zaplujem na čeri.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
