Bil je topel večer, ko midva sva se spoznala,
tiho vprašal sem te, če bi valček z menoj zaplesala.
K sreči rekla sem “ja”, in še vedno pleševa,
ko svet se vrti, se tesno objameva.
Pojdi z menoj še naprej po poti ljubezni,
tudi ko nebo zastre oblak.
Morje srca sta postali najini reki,
kakor pesem je korak.
Se usoda grenko z mano kdaj je poigrala,
a pozabil sem to, ko mi tvojo ljubezen je dala.
Moje vse, to si ti, le še eno si želim
in prosim nebo, da nikdar te ne izgubim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
