Polka, to snežna je polka,
zimi igramo jo v dar,
na planinah, na belih strminah
uživali bomo, kot nismo nikdar.
Zima natrosi snežinke,
z burjo v ples se vrte.
Pojdi z mano v belo naravo,
če zeblo te bo, bom grel ti roke.
Premnogim je všeč bolj kot zima pomlad,
a jaz čudovito imam zimo prav rad.
Ko rože z ledu se čez noč razcveto,
tako kot spomladi je zjutraj lepo.
Zimska ta pravljica bela
v snežni naj polki živi,
mož sneženi naj vse do pomladi
pred hišo stoji, nas čuva vse dni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
