Ko sem bil še majhen, mi je harmonika že všeč bila,
rad takrat bi zanjo na drugi konec šel sveta.
Je tako naneslo, da izpolnila želja se mi je,
od tedaj sva skupaj, pripeta mi je na srce.
So mi mnogi rekli: “Harmonika za stare strice je!”
A na veselicah zabave ni bilo brez nje.
Za uho zapisal tedaj sem to, smejal bodicam se,
nič na svetu ne bi takrat ločilo me od nje.
Zdaj je vse drugače, dobrodošla sva povsod,
kjerkoli sem raztegnem meh, razlega se veselje smeh.
Nanjo sem ponosen, je simbol Slovenije
in ni lahko se je učit, kakor je vince pit.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
