V Beli krajini prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam.
Med brezami belimi, griči kot v pravljici,
čaka na Jurija pomlad.
Metliška črnina kraljica je vina,
hodil vedno tja sem pit,
zmeraj srečen, vedno sit.
Metliška črnina kraljica je vina,
pojdi z mano tudi ti,
naj te ne skrbi!
Ob Kolpi lepi prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam.
Tam pisance pišejo, mlini še meljejo,
devojke še kolo igrajo.
Metliška črnina kraljica je vina,
hodil vedno tja sem pit,
zmeraj srečen, vedno sit.
Metliška črnina kraljica je vina,
pojdi z mano tudi ti,
naj te ne skrbi!
Preko Gorjancev prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam!
V deželi, kjer srca so zlata bolj kot zlato,
najdeš pozimi topel dom.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
