Mnogo je pri nas ljudi, ki radi hodijo v gore,
v lepotah, ki jih nima svet, pustili svoje so srce.
V zavetju skalnatih gora, pa v skritih gamsovih poteh,
se čuje klic viharnika do vrha strmega.
Gora pa ljubezen vrne in nazaj te ne spusti,
mladega moža si vzame, v naročju zadrži.
Sonce tone za gorami, sence se predramijo,
mladega moža za vedno v večni sen zazibljejo.
Prijatelji vsi oneme, v očeh se solze zbirajo,
prosijo ves čas gore, naj nazaj ga vrnejo.
Zaman domači čakajo, odgovora pa ne dobe,
kakšna je ljubezen to, vsi ne razumejo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
