Odrašča deklica doma,
le mamico ob sebi ima,
sprašuje drobno bitje se,
le kje moj dragi očka je.
Poglej mi mamica v oči,
otroški glasek govori,
očeta rada imela bi,
da skupaj bi se igrali vsi.
Še enkrat mamica cveti,
tako srce ji govori,
si našla pravega je zdaj,
ki družil jih bo vekomaj.
Zdaj domek je kot pravljica,
otroški jok bo spet doma,
nov očka je prevzel dolžnost,
za vse zgradil bo skupen most.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
