Cvete marjetka bela
tam sredi travnikov.
Jo veter nežno ziblje,
ko soncu se smehlja.
Al’ lepši cvet cvetel mi
v domači hiši je.
To je Marjetka moja,
to moje sonce je.
Naj pada dež na polja,
naj mraz je in sneži,
Marjetka moja mala
srce mi razvedri.
Poslušam štiri leta
že njene pesmice
in srečen nežno božam
ji žametne lase.
O, da oči sijale
kot zdaj bi ti vse dni,
Marjetka, hčerka draga,
tvoj očka ti želi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
