Rad hodim tja gor v hribe,
zaljubljen sem v slovenske planine.
Uživam v lepotah dežele te,
naše prelepe Slovenije.
V koči dobim se s prijatelji,
lepe domače prepevamo si.
Zraven pa Izi raztegne meh,
zdaj vlada veselje pri vseh ljudeh.
Ponosen sem, ker tu živim,
v deželi tej, ki ljubim jo,
na prsih nosim rožmarin
in v srcu mojo Slovenijo.
Kozarce zase dvignimo,
ker dobro v srcu mislimo.
Zdravica odmeva naj vsepovsod,
Bog živi ves slovenski rod.
Takrat, ko zunaj se zdani,
Triglav nas kliče, da pridemo vsi.
Če vince zleze nam v glavo,
potem s Triglavom nič ne bo.
Pa kaj zato, vsi pravimo,
Triglav nas vedno čakal bo.
Prišli na vrh bomo enkrat vsi,
ker pravi slovenski sinovi smo mi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
