Rad vozim se po lepi Sloveniji,
a srce si želi spet tja nazaj, v kraj,
kjer so doma vsi moji prijatelji.
Srečen sem, da toplino poznam.
Sprehajam se po lepi Sloveniji,
a srce išče znova pot nazaj, v kraj,
kjer prineso mi srečo malenkosti
in hvaležen sem, da to imam.
Tam, kjer sonce zjutraj vstane
in pozdravi me lepo,
tam srce si celi rane,
leta mirno pa teko.
Tam rojen sem, tam ostal bom,
Prekmurje, moj si dom.
Rad grem v goste po celi Sloveniji,
a najraje se vračam spet nazaj, v kraj,
ki v hipu mi dušo razveseli
in pove, brez besed: “Nisi sam.”
Tukaj sonce zjutraj vstane
in pozdravi me lepo,
petje ptic mi celi rane,
leta mirno pa teko.
Tu rojen sem, tu ostal bom,
Prekmurje, moj si dom.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
