Ko rano sonce me po lici požgečka,
se f špegli rose gleda travica.
Priklaja f fse strani, se z vetrom zavrti
in čaka, da bi negdo plosko ji.
Kak rad mam toti kraj, še sam ne vem, zakaj,
da tak globoko f srci nosim ga.
Tu srečn sn doma, tu moja mamica
v naročji prvič me je zibala.
Najlepša je Štajerska,
za mene ko rožica.
Le kdo Štajerk ne pozna
in vinca prežlahtnega?
Najlepša je Štajerska,
u pesn zalublena
in bilo ki f svejti sn,
mi vreje is srca.
Na nebi na večer razlivle zarja se
in farba gor podobe pisane.
Ko luna se smeji in zvezda zablešči,
pa fejst deklina k meni stisne se.
Rada mam toti kraj, sama ne vem, zakaj,
da tak globoko f srci nosim ga.
Jas lubim travnike, fse šume pisane
in tote brajde, pune kaplce.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
