Včasih se mi zdi, da sva jaz in ti
kot cvetova dva, ki v vetru sanjata.
Le za naju dva ves se svet vrti,
a ne vem, če kakor jaz čutiš tudi ti.
Vidim lepi cvet, slišim ptičke pet,
zate na nebo rišem mavrico.
Vendar pa se mi prav nič ne mudi,
saj prehitro mine čas teh brezskrbnih dni.
Veš, katera leta zame so, zame res najlepša?
To je čas brezskrbnega in srečnega otroštva.
Ko otrok si, si želiš že čim prej odrasti,
ko odrasteš, pa želiš, da spet bi bil otrok.
Včasih se mi zdi, da me čas vrti,
rad bi videl, kje svet odraslih je.
Saj bi le za hip rad pogledal vanj,
a potem se vrnil bi v ta otroški raj.
Kdaj je pravi čas, se sprašujem jaz,
kdaj dovolj je let, da bi videl svet.
Svet odraslih je po svoje zanimiv,
a mogoče le zato, ker ni še dosegljiv.
Veš, katera leta zame so, zame res najlepša?
To je čas brezskrbnega in srečnega otroštva.
Ko otrok si, si želiš že čim prej odrasti,
ko odrasteš, pa želiš, da spet bi bil otrok.
Veš, katera leta zame so zame res najlepša?
To je čas brezskrbnega in srečnega otroštva.
Življenje je čarobni krog, hitro se obrača,
komaj je prišla pomlad, glej, že je tu jesen.
