Zbogom, raj,
z višin zanosa spuščam se na tla,
prispele dobre so novice iz pekla.
Izlet na dno tukaj se konča.
Izstopite, počutite se kot doma.
Iz pekla vam pripravljam
v živo radijski prenos,
z nebes želijo slišati na vrat na nos,
kako na tleh se živi v teh dneh.
Je sploh še kaj,
kar loči pekel in pa raj?
Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo.
Solze svetega Lovrenca
vidim na licu slehernega Slovenca.
Zbogom, raj,
vse manj mika me,
da šel bi kdaj nazaj,
dokaj hitro se privadiš na ta kraj.
Za tvoj obup ti ne vrnejo obljub,
strelski vod jim vodi Juda Iškarijot.
Tukaj niso vsi evnuhi debeluhi,
niso vsi pol’caji tolovaji,
niso vse Marjane iz Ljubljane,
niso vse lutke prostitutke.
Vsi so si podobni, ker so zlobni.
Če izgubiš stavo, si ob glavo.
Najbolj polni sebe tu so prazni.
Blazni tukaj najbolj so prijazni.
Dost’ je, daj že enkrat nehej!
Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo.
Solze svetega Lovrenca
vidim na licu slehernega Slovenca.
Pozdravljen, svet,
ki med pekel in nebesa si razpet,
ki ne veš, na koga se ti je za opret.
So to ljudje, ki sejejo gorje?
Al’ se narava z nami malo zafrkava?
