Žetev zgodnjega časa, bogatega klasa,
zatrobila je svoj odhod.
Ko redko gozdna vila me je poljubila,
odpeljala pod nebesni svod.
Do takrat oktober ni bil slab in ne dober,
le v večnost zapisan čas.
Ko smo iskali plodove za pozne rodove,
nihče ni vedel za nas.
Rad bi jokal s teboj kot klovn,
rad bi pel ti kot Jackson Browne.
Ko tajil jim bom in lagal,
šum na srcu me bo izdal.
A vsi naj izvedo,
kako sva srkala nebo.
V podobah rajskega greha v tvojih gubah od smeha,
bil sem reven, bil sem bogat.
Ko skoz’ bedresa v nebesa tvoj’ga svet’ga telesa
ob večerih sem hodil spat.
Duša se izkrca, papirnata srca
mi padejo v objem.
Pohota švedskih stranišč, lepota poznih plesišč,
večnost zdaj lahko odprem.
Do takrat oktober ni bil slab in ne dober,
le v večnost zapisan čas.
In London ni bil ne meglen in ne siv,
na vsa usta se je iskril.
Rad bi jokal s teboj kot klovn,
rad bi pel ti kot Jackson Browne.
Ko tajil jim bom in lagal,
šum na srcu me bo izdal.
