Moje miške majcene
so edina stvar, ki imam jo še.
Vse ostalo je že šlo
za ognjeno vodo.
Pravijo mi: »To delirij je!«
A jaz mislim, vzrok je šnops,
saj vedno pridejo, ko sem zadet
in popestrijo moj osamljeni svet.
Pravijo mi, da sem bolan,
a jaz mojih mišk ne dam.
Mar izgubim naj zdaj še te,
moje prijatelje?
Čez dan popivam in čakam težko,
da večer bo nastal,
ko v raznih barvah se prikažejo
in jaz zavpijem: »Punce, spet bo hausbal!«
Zdaj se z njimi dobro že poznam
in dal sem nekaj jim imen,
a najraje eno imam,
ki kličem jo Carmen.
Moje miške majcene
so edina stvar, ki imam jo še.
A pravijo mi, da nisem zdrav,
le da bi miške jim dal,
le da bi miške jim dal,
le da bi miške jim dal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
