Karte so na mizi,
država je v krizi,
le iz starih polic
so prinesli pehar novih resnic.
A mi se jim ne damo,
predobro jih poznamo,
komaj čakam, da zagledam
staro klapo nasmejanih lic.
Naj kozarci zazvenijo,
naj objem gre preko ramen.
V teh časih, kot jih obljubljajo,
vedi, brez prijateljev si izgubljen.
Prijatelj je kot trta,
vrata vedno odprta,
potok, ki se sprehaja,
a ostaja do kraja s teboj.
Dvignimo si čaše,
zapojmo si po naše,
da ostanemo za vedno
skupaj, kot smo nocoj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
