Glorija, slutim strast v zraku,
čutim tvojo roko, ki polzi po meni,
kaj delaš mi z razumom, ko nežno me poljubljaš.
Božanska ta je zgodba, ime ji je Glorija.
Glorija, ti si čudež,
topiš ledene gore,
končno znova sije sonce,
hvala, Glorija.
Glorija, znova znam živeti,
znova vse začeti, s tabo poleteti.
Ti si luč življenja, ki mi sveti v temi,
o, moja Glorija.
Glorija, mavrica po dežju,
biser v morski školjki, voda v pustinji.
Kar bilo je včeraj črno, je postalo danes belo,
ne razumeš, kaj te prosim, ostani, Glorija.
Glorija, nov se dan prebuja,
z njim sinočnja misel izplava v daljave.
Tam te najdem znova, najsvetlejša zvezda,
nad mano oblaki črni, me vzemi k temi upanja.
Meni, ki brez Glorije
ne mogel bi živeti,
ker ona je življenje,
moja Glorija.
