Se spomniš name, ko dan zaspi?
Te še ujame misel, ki zaboli,
ko val spominov se zbudi?
Lahko bi rekla, kje je že to,
in z nostalgijo, res je bilo lepo,
a pozabiti ni lahko.
O, in če, takrat jaz zbrala bi ves svoj pogum,
če bi srce premagalo razum, bi skupaj še bila
O, in če, takrat za roko bi me ti prijel,
s predrzno nežnostjo me spet objel,
tako zaljubljena.
Oba sva kriva, da sva odšla,
vsak po svoje, vem, res sva trmasta,
še srečo prestopila sva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
