V sobici podstrešni spal sem jaz,
zavijal maček je pod oknom le.
Dremljem ves utrujen in zaspan,
skoz’ okno lunica mi smeje se.
Sam ne vem, kako je to bilo,
a znašel sem se kar pri njej doma.
V progasti pižami vprašam jo,
če moja bi lahko nekoč bila.
Oh, ta polna luna dela takšna čuda,
da te gleda celi svet, (celi svet)
potlej pa se muza, ko se smeje ljuba,
če si ves neroden spet. (neroden spet)
Oh, ta polna luna naredi brez truda,
kar že misliš nekaj let, (že nekaj let)
če pa stvar je huda se samo namuza,
ker te zvlekla je na led. (na led)
Kadar zdaj je lepa svetla noč,
močno se v tistih dneh zase bojim.
Da bi proč ne zbežal kot nekoč
še pravočasno žena me zbudi.
Pa čeprav sem strašen zaspane
včasih zvezde vse preštejeva.
Več pa vam povedati ne smem,
sicer pa lunica že to pozna.
