Vse stvari preložu na pozneje,
ne rabm vsega, dovolj, da sonce me greje,
sprehodi ob morju, relax na pomolu,
veš, da piva s tabo ne bi odklonu.
Druženje, gud vajb na terasi,
vedno kej dogaja, se ne dolgočasim,
pester dan, hit na igrišče smuknem,
mau gibanja, še bolš se počutm.
Prihodnost negotova, v sedanjosti uživam,
pozitivne misli v ta lajf ulivam,
naprej šibam, svež zrak zadiham,
vsak trenutek v celoti doživljam tko.
Ne razmišljam kaj bo, čist vse odklopu,
odvija vse se prou, prepustim se toku,
zdej, za ta moment živim,
zato, da ga ne izgubim.
Vse, kar rabiš so sanje,
verjemi vanje,
ker nikdar nisi sam,
parapapapa.
Vse, kar rabiš so sanje
in tisto noro upanje,
ki daje bit ti v srce vsak dan.
Ne čutm tesnobe, ne, nism utrujen,
ker točn vem, kaj v lajfu potrebujem,
mam ljubezen in to je pomembno,
zadovoln kar mam, živim zmerno.
Ha, a hkrati bogato,
mam familijo, prjatle in pa glasbo,
ustvarjam, delam to, kar me zanima,
odprem oči – sem brez skrbi – vse štima.
Dobrih misli zbudim se rano,
zdravo, nov dan, vse je še pred mano,
se veselim vseh novih prigod,
če hočm videt svet, moram it mal okrog.
Brez neta, brez telefona,
za naravn smeh vedno mam dovolj prostora,
žvim, yes, mam se dbest,
sam, da sm hepi, ne rabm nč več.
