Ni me več strah,
naj sesuje dvom se v prah;
da znova začnem, je le korak,
že stopam čez svoj prag.
Danes živim, danes svojim sanjam sledim,
negotovosti iz rok zbežim,
da svobodo svojo izborim.
Vse, kar sem poznala, na novo bom izbrala.
Sama, vem, da sem dovolj, in vse bi dala;
da hranim te z besedo, te z glasom spet poljubim,
veš, da v meni skriva se, ljubezen greje me.
Daleč je dan, ko vihral je v meni orkan;
zase bom izbrala sončno stran,
zapisala pot si bom na dlan.
Ti z mano si, dvignem te, drugič dvigneš me ti,
vse za moje dala bi ljudi,
ker po naših žilah teče ista kri.
Brez oklepa in strahu tu stojim,
nevihte, vse ovire prebrodim;
vzemi mi vse, a ta duša nikdar ne umre,
dvigne naj glas nad mano se,
objame vse, kar rani te.
Spet hranim te z besedo,
te z glasom spet poljubim,
veš, da v meni skriva se,
ljubezen greje me,
(Spet hranim te z besedo,
te z glasom spet poljubim,
veš, da v meni skriva se)
ljubezen greje me.
