Gledam te, tam dol na obali,
igram na kitaro za naše ljudi.
Zbiram akorde, ki bodo ostali,
odpiram srce, odpiram strasti.
V tvojih očeh je vsa ta resnica,
v tvojih dlaneh se skriva refren.
Že dolgo si zame tista kraljica,
vem, da se smeješ, ko to ti povem:
“In zdaj, ko že veš, da so vse pesmi tvoje,
zdaj, ko že veš, da odšel bi s teboj
in če me že vprašaš – v dobrem in slabem,
veš, da bi zate padel nocoj.”
In zdaj, ko že veš, da je vse to tvoje
in zdaj, ko že veš, da z drugo ne grem,
ker našel sem tisto, najboljše na svetu
in našel sem pesem, brez tebe ne grem.
Vem, da boš razumela pomen,
prijela pod roko, peljala domov.
Kot majhno dete me boš nahranila.
Vem, da to rabiš, ma kdo bo prišel?
Vem, da sem kršil vsa tvoja pravila,
a kaj to pomaga, preveč te imam rad.
Da ne bi poiskal še tega zdravila,
pod golim nebom zgradil ti ta grad.
In zdaj, ko že veš, da so vse pesmi tvoje,
zdaj, ko že veš, da odšel bi s teboj
in če me že vprašaš – v dobrem in slabem,
veš, da bi zate padel nocoj.
In zdaj, ko že veš, da je vse to tvoje
in zdaj, ko že veš, da z drugo ne grem,
ker našel sem tisto, najboljše na svetu
in našel sem pesem, brez tebe ne grem.
In kaj še naj rečem, moja princesa,
boljšega tipa ne bo naokrog.
In ko že zamujaš vsa ta poletja,
ti moram povedat kdo je tvoj bog.
